Natisni Povezava

Pravila SDLJ

 SLAVISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA

Aškerčeva cesta 1, SI – 1000 Ljubljana

Na podlagi  Zakona o  društvih (Ur. l. Republike Slovenije 61/06), ki določa organiziranost, naloge in pooblastila društev, je Občni zbor Slavističnega društva Ljubljana na svojem zasedanju 14. februarja 2007 v Ljubljani sprejel naslednja

PRAVILA

Slavističnega društva Ljubljana

 

 

I.  SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Slavistično društvo Ljubljana, skrajšano (kratica) SD Ljubljana (v nadaljnjem besedilu »Društvo«), je prostovoljno stanovsko strokovno združenje slavistov in učiteljev slovenščine.

 

Društvo deluje na območju občin Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Litija, Ljubljana, Logatec, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Preserje, Ribnica, Škofljica, Šmarje pri Litiji, Velike Lašče, Trzin, Višnja Gora, Vodice, Vrhnika, Zagorje.

 

 

Društvo je na osnovi pogodbe vključeno v Zvezo društev Slavističnega društva Slovenije (v nadaljnjem besedilu tudi ZSDS).

 

 

 

2. člen

 

Društvo je pravna oseba.

Sedež Društva je v Ljubljani, Aškerčeva cesta 1.

Sedež Društva se lahko menja z menjavo predsednika.

 

Društvo ima svoj pečat. Pečat je okrogel, s premerom dva in pol centimetra; na njem je napis: Slavistično društvo Ljubljana.

 

Društvo ima za plačilni promet svoj poslovni račun pri

 

NOVI LJUBLJANSKI BANKI

 

 

 

 

II.  NAMEN, NALOGE IN DELO DRUŠTVA

 

3. člen

 

Društvo združuje in povezuje občane, ki so zaposleni v šolah in drugih delovnih organizacijah na območju delovanja in se ukvarjajo s slovenistiko in drugimi slavističnimi panogami ter s svojimi aktivnostmi prispevajo k reševanju strokovnih vprašanj in osvajanju novih pridobitev slovenističnega značaja.

 

4. člen

 

Namen in cilji Društvenih aktivnosti se manifestirajo zlasti v:

 

.   skrbi za ustrezno družbeno vlogo slovenistike;

.   skrbi za strokovno in pedagoško raven slovenistike v praksi;

.   pojasnjevanju vloge slovenistične stroke pri oblikovanju

slovenske narodne zavesti;

.   skrbi za zgleden odnos do kulturnih dobrin, kakor sta slovenski

jezik in slovenska besedna umetnost;

.   populariziranju dosežkov stroke;

.   populariziranju sodobnih metod in oblik pouka slovenščine;

.   skrbi za živ spomin na pomembne dogodke v slovenski kulturni

preteklosti.

 

5. člen

Društvo izpolnjuje svoje cilje:

 

· z obravnavanjem pomembnih in drugih aktualnih strokovnih vprašanj s

področja  slovenistike;

. s sodelovanjem v strokovnem in pedagoškem tisku tako, da podpira razvoj in

aplikativnost slovenistike;

· z organiziranjem predavanj, strokovnih posvetov, pedagoških delavnic,

tečajev, seminarjev, zborovanj, strokovnih ekskurzij in podobno s področja

slovenistike;

– z organizacijo in izvedbo vsakoletnega regijskega in državnega tekmovanja v

znanju slovenščine ter podelitve zlatih in srebrnih priznanj za ljubljansko

regijo in Slovence v zamejstvu

· z usklajevanjem skupnih in posamičnih interesov članov;

. s širjenjem zanimanja za jezikovno kulturo in za sodobni slovenski knjižni

jezik v javni rabi;

. s prizadevanjem za dvig strokovne in pedagoške ravni pouka slovenskega

jezika in  književnosti ter slovenščine kot učnega jezika v šolah in drugih

vzgojno-izobraževalnih zavodih;

.  z vzpodbujanjem učencev k branju dobre slovenske knjige;

.  s sodelovanjem pri urejanju in vzdrževanju spominskih objektov, obeležij in

drugih kulturnih spomenikov naših pesnikov, pisateljev, dramatikov in

jezikoslovcev;

.  s sodelovanjem z organi Zveze društev Slavističnega društva Slovenije.

Vse dejavnosti Društva za opravljanje in za uresničevanje namena in ciljev so nepridobitne.

  1. III.             ČLANSTVO

 

6. člen

 

 

Člani Društva so učitelji slovenskega jezika in drugi slavisti z območja delovanja.

 

Član je lahko tudi vsak strokovnjak s področja tistih dejavnosti, ki so povezane ali so sestavni del dejavnosti slovenistike, in jim je priznana strokovna izobrazba enakega nivoja.

 

Društvo ima častne člane. Častni člani so slavisti ali drugi kulturni delavci z območja delovanja, ki imajo posebne zasluge za razvoj in ugled slavistike.

 

Častne člane imenuje občni zbor na predlog upravnega obora

Društva.

 

Vključevanje v Društvo je prostovoljno.

 

 

 

7. člen

 

Pravice članov Društva so:

 

·    imajo aktivno in pasivno volilno pravico;

·    razpravljajo o delu Društva in njegovih organov ter predlagajo ukrepe;

·    izpolnjujejo in širijo svoje strokovno znanje v okviru in s pomočjo Društva;

·    sodelujejo v organih Društva;

·    na osnovi svojih in društvenih interesov sodelujejo v društvenih aktivnostih.

 

Ugodnosti in olajšav, ki izhajajo iz članstva v Društvu, so deležni le tisti člani, ki so plačali članarino od 1. januarja do 30. marca v letu..

Novi člani  lahko pristopijo kadar koli v letu in so deležni ugodnosti, takoj ko plačajo članarino.

 

8. člen

 

Dolžnosti članov Društva so:

 

·    pri delu v  Društvu spoštovati pravila Društva;

·    sodelovati pri uresničevanju namena in nalog Društva;

·    izvrševati sklepe organov Društva;

·    plačevati članarino.

 

Člani Društva in organi Društva so odgovorni Občnemu zboru za vestno opravljanje sprejetih funkcij in nalog.

 

 

 

  1. člen

 

Pravice in dolžnosti članov so častne.

 

Za svoje delo v Društvu in njegovih organih ne prejemajo plačila.

 

Člani Društva so osebno odgovorni za opravljanje sprejetih dolžnosti in nalog ter so za svoje delo odgovorni občnemu zboru Društva.

 

 

10. člen

 

 

Članstvo v Društvu preneha:

 

·    s prostovoljnim izstopom člana;

·    s prenehanjem delovanja Društva;

·    s smrtjo;

·    s črtanjem.

 

Član prostovoljno izstopi iz Društva, če Upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva Upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

 

 

IV.  ORGANI DRUŠTVA

 

11. člen

 

Organi Društva so:

 

·    Občni zbor

·    Upravni odbor

·    Nadzorni odbor

 

 

 

  1. 12.  člen

 

OBČNI ZBOR

 

Občni zbor je najvišji organ Društva. Občni zbor sestavljajo vsi člani Društva.

 

 

 

 

 

 13. člen

 

Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni Občni zbor se sklicuje vsako drugo leto. Izredni Občni zbor se sklicuje na zahtevo 1/3 skupnega števila članov, po sklepu Upravnega odbora ali na zahtevo Nadzornega odbora.

 

O sklicu Občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani Društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sklicem.

 

Upravni odbor je dolžan sklicati izredni Občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če Upravni odbor izrednega Občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj ali predsednik Društva, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni Občni zbor sklepa le o zadevi, zaradi  katere je bil sklican.

 

Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih vsaj polovica članov.

 

Če Občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je Občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov.

 

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

Volitve organov so praviloma tajne. Voli se z listki; če nihče ne ugovarja, se lahko voli z dviganjem rok.

 

Občni zbor sklepa z navadno večino glasov, le za sprejem pravil in za spremembo društvenih pravil je potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.

 

Pravico glasovanja in odločanja na občnem zboru imajo vsi člani Društva. Na občnem zboru smejo biti navzoči vsi, ki želijo biti neposredno ali posredno seznanjeni z delovanjem Društva – predstavniki Slavističnega društva Slovenije, strokovnih ustanov, družbeno-političnih organizacij in občani, ki jih delovanje Društva zanima.

 

Občni zbor odpre predsednik Društva in ga vodi, dokler člani ne izvolijo delovnega predsedstva. Občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovitelja zapisnika, po potrebi pa tudi verifikacijsko komisijo, kandidacijsko in volilno komisijo, komisijo za pripravo sklepov in druge delovne organe.

O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

 

Posamezni predlogi za razpravo na Občnem zboru morajo biti v pisni obliki poslani Upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem Občnega zbora.

 

14. člen

 

Občni zbor ima naslednje pristojnosti:

 

.    sklepa o delovnem redu;

.    sprejema program dela Društva;

·    voli in razrešuje Upravni in Nadzorni odbor;

·    razpravlja in sklepa o delu Upravnega in Nadzornega odbora;

·    sprejema Pravila Društva oziroma spremembe in dopolnitve

pravil ter druge akte Društva;

·    potrjuje zaključni račun za pretekli leti;

·    določa višino članarine;

·    odloča o vprašanjih, ki presegajo delovno področje Upravnega odbora;

·    pooblašča Upravni odbor za reševanje posameznih zadev, ki jih ta Pravila ne predvidevajo; mora pa o njih obvezno sklepati  na prihodnjem zasedanju;

·    sklepa o prenehanju delovanje Društva;

.    odloča o pritožbah članov, naslovljenih na upravni odbor;

.    odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora

Društva;

.    odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami;

.    imenuje častne člane.

 

Sklep o prenehanju delovanja Društva velja, če zanj glasujeta vsaj dve tretjini navzočih članov. Sklepanje o prenehanju Društva je mogoče le, če je bil občni zbor sklepčen ob napovedani uri. Predlog o prenehanju Društva mora biti napovedan članom z vabilom na občni zbor.

 

15. člen

UPRAVNI ODBOR

 

Upravni odbor je izvršilni organ Občnega zbora Društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela, ter vodi delo Društva med dvema rednima Občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na Občnem zboru.

Upravni odbor šteje 3 člane. Mandatna doba Upravnega odbora je dve leti. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru.

 

Upravni odbor sestavljajo:

–          predsednik

–          podpredsednik

–          tajnik

 

Člani upravnega odbora so lahko redni člani Društva. Voli jih Občni zbor za dve leti in so lahko večkrat zaporedoma izvoljeni.

 

V primeru, da podpredsednik ali tajnik zaradi objektivnih razlogov odpove svoje delovanje v Društvu ali preneha biti član Društva, predsednik lahko poišče zamenjavo do naslednjega Občnega zbora.

 

 

16. člen

 

Naloge Upravnega odbora so:

 

·    da izvršuje sklepe Občnega zbora ter deluje v skladu s temi Pravili;

·    pripravlja predloge aktov Društva;

·    da gospodari s sredstvi Društva po načelu dobrega gospodarjenja in skrbi za kritje stroškov;

·    da opravlja tudi druge naloge, ki po svoji naravi spadajo v njegovo pristojnost;

·    da sprejme finančni načrt Društva za naslednje leto.

 

 

17. člen

 

Upravni odbor posluje na sejah, ki so po potrebi, toda najmanj enkrat v četrtletju. Seje sklicuje predsednik.

 

Posamezni člani se na sejah zadolžujejo z nalogami. O sejah vodi zapisnik tajnik.

 

Na seje Upravnega odbora se vabijo člani Upravnega in Nadzornega odbora.

 

18. člen

 

Predsednik Upravnega odbora je obenem predsednik Društva ter zastopa Društvo in Upravni odbor, vodi seje Upravnega odbora, skrbi za izvrševanje sklepov Občnega zbora in Upravnega odbora.

 

Predsednik je odredbodajalec  za izvrševanje finančnega načrta. Je odgovoren za zakonito delo Društva.

 

Predsednika nadomešča v njegovi odsotnosti podpredsednik ali kak drug član Društva, ki ga za to pooblasti predsednik/podpredsednik.

 

19. člen

 

Kot podpisniki pri Novi Ljubljanski banki za plačilni promet sta prijavljena predsednik in podpredsednik.

 

20. člen

 

Predsednik vodi finančno in materialno poslovanje Društva v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem Društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju Društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

21. člen

 

Tajnik Upravnega  odbora izvaja vsebinsko-organizacijsko-administrativna dela za Društvo.

 

 

22. člen

NADZORNI ODBOR

 

Nadzorni odbor šteje 3 člane. Člani Nadzornega odbora morajo biti redni člani Društva in jih izvoli Občni zbor za dobo dveh let in so lahko večkrat zaporedoma izvoljeni.

 

Predsednika si izvoli Nadzorni odbor sam na prvi seji. Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje Društva in ima pravico in dolžnost pregledati vso dokumentacijo finančnega poslovanja Društva. Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani in če za sklep glasujeta vsaj dva.

 

V primeru, da kateri koli član Nadzornega odbora odpove delovanje v Društvu ali ni več član Društva,  predsednik Upravni odbora poišče zamenjavo do naslednjega Občnega zbora.

 

Člani Nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani Upravnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej Upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

Za svoje delo je Nadzorni odbor odgovoren Občnemu zboru

 

V.  SREDSTVA DRUŠTVA

 

23. člen

Sredstva Društva so:

 

·    osnovna sredstva;

·    dohodki od članarine;

·    dohodki od dejavnosti Društva;

.    prispevki in darila Društvu;

.    namenske dotacije ministrstev oziroma pristojnih organov

(odborov),

·    dotacije Društvu;

·    drugi dohodki.

 

Finančno in materialno poslovanje Društva se vodi po veljavnih predpisih. Nadzor nad poslovanjem se v internem smislu vodi preko Nadzornega odbora Društva, v eksternem pa preko Nove Ljubljanske banke za plačilni promet.

 

Društvo finančno posluje prek poslovnega računa pri Novi Ljubljanski banki, Trg republike 2, Ljubljana, ki nadzira njegovo finančno poslovanje.

Društvo sklene pogodbo z računovodskim servisom, ki vodi finančno poslovanje Društva po določilih o materialno-finančnem  poslovanju, ki veljajo za društva, ter veljavnimi predpisi. Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega knjigovodstva.

 

Javnost finančno-materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico vsakega člana do vpogleda v tozadevno dokumentacijo.

 

Finančne in materialne listine podpisujejo  predsednik, tajnik in podpredsednik Društva. Listina je veljavna, če jo podpiše eden od naštetih.

 

VII.  JAVNOST DELA

24. člen

 

Delo Društva je javno.

 

Javnost dela o aktivnostih Društva se zagotavlja predvsem z objavljanjem poročil o delu v sredstvih  strokovnega obveščanja in s prisotnostjo predstavnikov tiska, radia in televizije na sejah organov Društva.

 

Za zagotavljanje javnosti dela Društva je odgovoren predsednik Upravnega odbora.

 

Ukrepe za zagotavljanje  javnosti dela sprejema Upravni odbor Društva.

 

Zapisnike sej Upravnega odbora prejmejo člani Upravnega odbora.

 

 

 

VIII.  PRENEHANJE DRUŠTVA

 

 

25. člen

 

Društvo lahko preneha z delovanjem na podlagi sklepa Občnega zbora, če za tak sklep glasuje 2/3 vseh članov Društva, oz. 2/3 prisotnih na Občnem zboru.

 

Društvo preneha z delom tudi, če število članov pade pod 10.

 

Društvo preneha z delovanjem tudi na podlagi odločbe pristojnega upravnega organa in po samem zakonu.

 

 

 

 

26. člen

 

Če Društvo preneha z delovanjem, pripadejo vsa njegova sredstva Zvezi društev Slavističnega društva Slovenije. Le-to poskrbi za obnovitev Društva.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

IX.  PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

27. člen

 

Z uveljavitvijo teh Pravil prenehajo veljati  Pravila Društva, ki so bila sprejeta 11. junija 1997 na izrednem Občnem zboru v Ljubljani.

 

 

28. člen

 

Spremembe in dopolnitve teh Pravil se sprejemajo po enakem postopku, kakor je določeno za njihovo sprejemanje.

 

Ta pravila veljajo od dne, ko jih sprejme Občni zbor  Društva Ljubljana in jih overi pristojni Upravni organ. S sprejetjem teh pravil prenehajo veljati pravila iz leta 1997.

 

 

 

 

 

Ljubljana, 14. februar 2007

 

 

Tajnica  SDL                                         Predsednica Slavističnega društva Ljubljana

Sanja Pirc, prof                                              Marija S. Leskovar, prof.

 

Aneks k pravilom Slavističnega društva Ljubljana

 

Поделиться в соц. сетях

Share to Google Buzz
Share to Google Plus
Share to LiveJournal
Share to MyWorld
Share to Odnoklassniki